5 nasvetov za poučevanje otrokove odpornosti
Bil je že čas, kajne? Toliko sprememb, zmede, strahu, izolacije, izgube, žalosti. Odrasli so izčrpani – in čeprav ljudje verjamejo, da so »otroci odporni«, to pravzaprav ni tako preprosto. Po podatkih CDC in Ameriškega psihološkega združenja se samopoškodovanje, depresija in anksioznost ter obiski urgence zaradi težav z duševnim zdravjem povečujejo pri otrocih, mlajših od šest. Mlajši otroci doživljajo izbruhe in regresivno vedenje.
Na srečo so sposobnosti odpornosti lahko se učiš in rasteš skozi vse življenje – in nikoli ni prezgodaj začeti poučevati! (Pravzaprav se lahko odrasli v tem procesu celo nekaj naučimo.)
Raziskave kažejo, da imajo otroci, ki so odporni, koristi od izboljšanega duševnega in čustvenega počutja ter doživljajo manj stresa. So radovedni, pogumni in zaupajo lastnim instinktom. Odpornost pomaga otrokom, da ostanejo mirni, se učijo iz svojih napak in ostanejo optimistični. Skratka, odpornost otrokom pomaga, da se ne le odbijejo od težav, ampak tudi odskočijo naprej, bolje kot prej.
Kako torej naučiti majhne otroke, da so odporni? Začnite s temi 5 nasveti:
1. Potreben je le en ljubeč odrasel, da naredi razliko – bodi tako odrasel.
Odprti ste za pogovor s svojim otrokom in poslušate brez obsojanja. Otroku to pomirite vse občutki so v redu (tudi tisti preveliki občutki, s katerimi se odrasli tako težko spopadejo!); šteje to, kar počneš s temi občutki. Ko otroku zagotovite ljubeč in varen prostor, mu to daje prednost pri odpornosti.
2. Modelirajte odporno vedenje, ki ga želite, da se vaš otrok nauči.
Otroci včasih težko verjamejo v to, a jim dajte vedeti, da tudi vi ves čas delate napake! In ko to storite, globoko vdihnete in poskusite znova. Naj vas vidijo, kako v stresni ali čustveni situaciji ostajate mirni – in se pogovorite o tem, kako najdete produktivne rešitve. Spodbujajte jih, da postavljajo vprašanja in jim dajte odgovore, primerne starosti. Iskrene odgovore v ljubečem okolju lahko otroku pomaga, da se počuti manj nemočnega ali prestrašenega.
3. Pomagajte otrokom prepoznati svoja čustva – in pokažite strategije, ki jim dajejo odgovornost za svoja čustva.
Včasih se majhni otroci zdijo kot vulkan čustev: razburkanih in izven nadzora. Tudi njim se lahko zdi tako! Pomagajte jim poimenovati te velike občutke: jeza, frustracija, žalost, razočaranje, strah; celo vznemirjenje ali nebrzdano veselje lahko včasih prehiteva! Uporabite slike v otroških knjigah, da jim pomagate prepoznati izraze obraza in govorico telesa, ki signalizirajo različna čustva. Prepoznavanje in označevanje lastnih čustev in čustev drugih je ključni korak k razvoju empatije, ki je ključnega pomena za socializacijo.
Zdaj jih naučite strategij za obvladovanje velikih čustev – dajte jim to vedeti so odgovorni in oni lahko nadzorovati svoja čustva! Počasi in globoko vdihnite. Štejte do 10. V stresnih situacijah uporabite pozitiven samogovor: »Počutim se pomirjen« ali »Pogumen sem, POGUMEN sem!« Končno, če se počutijo razburjene ali prestrašene o strašnih svetovnih dogodkih, jih naučite »iskati pomočnike« – vsaka situacija pritegne dobre ljudi, ki želijo pomagati pri tem bolje.
4. Sposobnost rejenih otrok, da sami rešujejo probleme.
Morda ni boljšega darila, ki bi ga lahko dali otroku, kot da mu ponudite nekaj nasvetov za reševanje problemov, nato pa se umaknete in pustite, da najde svoje rešitve. Najprej razmišljajte pozitivno: »Jaz lahko To storite!" Nato poskusite težavo razdeliti na manjše, bolj obvladljive kose. Morate pospraviti neurejeno spalnico? Ne poskušajte se lotiti vsega naenkrat; najprej pospravite oblačila, nato igrače, nato knjige. Vsaka opravljena mini naloga ustvarja občutek dosežka. Pomislite na eno dobro stvar, ki se jo naučite iz te težave (»Danes sem pustil kosilo doma, a tega ne bom več storil: jutri bom dal nalepko«). In ne pozabite: vedno lahko zaprosite za pomoč, če jo potrebujete!
5. Nazadnje spodbujajte otroke, da si zastavijo cilje za prihodnost – in opredelite korake, ki jih bodo naredili, da pridejo do njih.
Imeti sanje ali ambicijo je pomemben način, da se otrok nauči biti odporen. Če pazijo na nagrado, se lahko po spotikanju poberejo, ker imajo za kaj delati in se veseliti. Se želijo naučiti novega športa, izboljšati obstoječe veščine, biti dober umetnik, izvedeti vse o dinozavrih? Dajte jim vedeti, da imajo moč, da to uresničijo! Pojasnite, da vsak cilj zahteva vrsto manjših korakov – tako kot ko berete knjigo, berete eno stran naenkrat. Pomagajte jim zapisati svoj cilj in korake, ki jih bodo naredili, da ga dosežejo (učite se, vadite, vzamete knjige iz knjižnice). To jim bo dalo nekaj pozitivnega, za kar si bodo prizadevali.
Otroci so v zadnjih nekaj letih preživeli marsikaj - in morda se sploh ne zavedajo, kako odporni so že bili. Odličen način za ponazoritev moči odpornosti je, da napišejo ali narišejo »Zgodbo o meni«: pripovedujejo zgodbo o težkem času, ki so ga preživeli, in kako so ga prestali.
Tako lahko otroci vidijo svojo odpornost v akciji in vedo, da imajo moč, da se soočijo z vsemi prihodnjimi izzivi!
Za dodatne koristne vire obiščite themoodsters.com/
— Denise Daniels najnovejši delovni zvezek, Odskočite naprej z Moodsterji: Vodnik za otroke, kako najti svoj močan, odporen jaz (2021) vsebuje smernice, primerne starosti, in zanimive interaktivne vaje, ki predšolskim otrokom pomagajo prepoznati lastne prednosti in razviti odpornost, ko se pripravljajo na šolsko leto kot nobeno drugo.